Kakšne so posebne prakse pridelave pridelkov?

1. Kolobarjenje:

- Menjava različnih posevkov na istem polju v obdobju let.

- Pomaga pri zatiranju škodljivcev in bolezni, izboljša rodovitnost tal in zmanjša erozijo.

2. Monokultura:

- Gojenje istega pridelka na istem polju iz leta v leto.

- Lahko povzroči izčrpavanje tal, povečan pritisk škodljivcev in bolezni ter zmanjšan pridelek.

3. Vmesni posevki:

- Gojenje dveh ali več različnih poljščin na istem polju hkrati.

- Lahko pomaga izboljšati rodovitnost tal, zmanjšati erozijo ter nadzorovati škodljivce in bolezni.

4. Precizno kmetijstvo:

- Uporaba tehnologije za natančno upravljanje vložkov v rastlinsko pridelavo, kot so voda, gnojila in pesticidi.

- Lahko pomaga izboljšati donos in zmanjšati stroške.

5. Ekološko kmetijstvo:

- Gojenje poljščin brez uporabe sintetičnih pesticidov, herbicidov, gnojil ali drugih kemikalij.

- Lahko je bolj okolju prijazen, vendar lahko povzroči nižje donose.

6. Proizvodnja v rastlinjakih:

- Gojenje poljščin v nadzorovanem okolju, kot je rastlinjak ali hiša z obroči.

- Lahko se uporablja za podaljšanje rastne sezone, zaščito pridelkov pred škodljivci in boleznimi ter izboljšanje donosa.

7. Hidroponika:

- Gojenje poljščin brez zemlje, z uporabo vode, bogate s hranili.

- Lahko se uporablja za pridelavo pridelkov na območjih z omejenimi zemljišči ali vodnimi viri.

8. Aeroponika:

- Gojenje pridelkov brez zemlje ali vode, z uporabo meglice vode, bogate s hranili.

- Lahko se uporablja za pridelavo pridelkov na območjih z zelo omejenimi viri.