Kako deluje vakuumsko pakiranje?

Vakuumsko pakiranje, znano tudi kot vakuumsko zapiranje, je metoda konzerviranja hrane z odstranitvijo zraka iz embalaže pred zapiranjem. To ustvari okolje z zmanjšano vsebnostjo kisika, ki zavira rast aerobnih bakterij, kvasovk in plesni, ki so primarni mikroorganizmi, odgovorni za kvarjenje hrane.

Tukaj je razlaga delovanja vakuumskega pakiranja po korakih:

1. Priprava: Živila, ki jih je treba pakirati, očistimo, obrežemo in razdelimo na želene količine.

2. Umestitev: Hrana je postavljena v plastično vrečko z visoko pregrado ali vrečko iz materialov, kot so polietilen, polipropilen ali najlon. Ti materiali imajo nizko prepustnost kisika, kar pomaga ohranjati vakuum.

3. Odstranjevanje zraka: Odprti konec vrečke se vstavi v vakuumsko komoro, ki je povezana z vakuumsko črpalko ali strojem za zapiranje. Vakuumska črpalka odstrani zrak iz komore in ustvari delni vakuum.

4. Tesnjenje: Ko je dosežena želena raven vakuuma, se vrečka zapre s toplotnim varilnim sredstvom, ki ustvari zrakotesno in zaščiteno tesnilo. Postopek zapiranja stopi ali spoji material vrečke skupaj, kar preprečuje ponovni vstop zraka.

5. Označevanje in shranjevanje: Vakuumsko zaprte vrečke so označene s podatki o izdelku, vključno z datumom pakiranja, in shranjene v hladnem in suhem prostoru ali v hladilniku ali zamrznjene, odvisno od vrste živila.

Glavna načela vakuumskega pakiranja so:

1. Zmanjšanje kisika: Odstranjevanje kisika iz embalaže zmanjša rast aerobnih mikroorganizmov, ki za preživetje potrebujejo kisik.

2. Nadzor vlage: Vakuumska embalaža pomaga ohranjati naravno vsebnost vlage v hrani, saj preprečuje izhlapevanje in zmanjšuje rast bakterij, ki uspevajo v vlažnem okolju.

3. Zaščita pregrade: Zračno tesnjenje vakuumsko zaprte embalaže služi kot ovira pred zunanjimi dejavniki, kot so vlaga, kisik in onesnaževalci, s čimer podaljša rok uporabnosti izdelka.

Vakuumsko pakiranje se pogosto uporablja v prehrambeni industriji za pakiranje različnih izdelkov, kot so sveže meso, perutnina, ribe, sir, predelano meso, kava, oreščki in suho sadje. Uporablja se tudi na neprehrambenih področjih, kot so farmacevtski izdelki, elektronika in medicinske potrebščine.