Kako je človek odkril moko?

Zgodovina moke sega v najzgodnejše dni človeške civilizacije. Že leta 10.000 pred našim štetjem so ljudje mleli zrnje v moko za pripravo kruha in drugih živil. Prva moka je bila verjetno izdelana iz divjih žit, kot so pšenica, ječmen in oves, ki so jih nabrali in nato zmleli s preprostim kamnitim orodjem. Sčasoma, ko so ljudje razvili bolj izpopolnjene tehnike kmetovanja, so začeli gojiti žita posebej za izdelavo moke.

Najzgodnejši dokazi o proizvodnji moke izvirajo iz Bližnjega vzhoda, kjer so pšenico in ječmen gojili že 9000 pr. Do leta 5000 pred našim štetjem je bil kruh iz pšenične moke osnovna hrana v mnogih delih Bližnjega vzhoda in Evrope. Na Kitajskem so riževo moko uporabljali za izdelavo rezancev in cmokov že 5000 pr. V Ameriki so Azteki in Maji že leta 3000 pr. n. št. uporabljali koruzno (koruzno) moko za izdelavo tortilj in drugih prehrambenih izdelkov.

Razvoj tehnologije mletja moke je imel pomembno vlogo pri širjenju moke in vzponu človeške civilizacije. V zgodnjih dneh so moko mleli ročno s preprostim možnarjem in tolkačem. Kasneje so se razvili mlini na vodni pogon, ki so omogočali hitrejše in učinkovitejše mletje moke. To je povzročilo dramatično povečanje proizvodnje moke in omogočilo, da so kruh in druga živila na osnovi moke postala glavna sestavina človeške prehrane.

Danes se moka uporablja za izdelavo najrazličnejših prehrambenih izdelkov, vključno s kruhom, testeninami, piškoti, tortami in pecivom. Uporablja se tudi kot zgoščevalec v juhah in omakah. Pšenična moka je najpogostejša vrsta moke, vendar so na voljo tudi druge vrste moke, kot so riževa moka, koruzna moka in ovsena moka.