Kakšna je usoda izločevalnega materiala v kokošjih jajcih?

Znotraj jajc, kokoši ali katere koli druge vrste ptic je usoda izločevalnih materialov strogo nadzorovana in se razlikuje od izločevalnih procesov pri sesalcih.

1. Dušikovi odpadki:

- Začetno kopičenje: Med razvojem zarodka so dušikovi odpadki, predvsem v obliki amoniaka, sprva shranjeni v samem zarodku.

- Sinteza sečne kisline: Ko se zarodek razvija, njegova jetra začnejo sintetizirati sečno kislino iz razgradnje beljakovin in aminokislin. Sečna kislina je manj strupena kot amoniak in pomaga pri ohranjanju vode.

- Alantoična vrečka: Alantoična vrečka, zunajembrionalna membrana, kopiči sečno kislino in druge dušikove odpadne produkte. Alantoična vrečka pomaga tudi pri izmenjavi plinov in pomaga pri prenosu kisika od kokoši do zarodka.

2. Nastajanje blata:

- Kopičenje odpadkov: Ko se kokošji prebavni sistem razvija znotraj jajca, se odpadne snovi, kot je neprebavljen rumenjak in drugi trdni presnovni odpadki, kopičijo v debelem črevesu.

- Vpojnost vode: Slepe vrečke v debelem črevesu pomagajo pri absorpciji vode iz odpadkov, zaradi česar je blato poltrdno.

3. Shranjevanje in šrafiranje:

- Kloaka: Kloaka, skupna odprtina za prebavni, reproduktivni in izločevalni sistem, je mesto, kjer se poltrdni iztrebki skupaj z alantoično vrečko, ki vsebuje sečno kislino, shranijo do izvalitve.

- Med valjenjem: Ob izvalitvi piščanec iz kloake izloča blato in sečno kislino. Ta odpadni material se izloči, ko piščanec prvič vdihne kisik.

Bistveno je vedeti, da jajčna lupina deluje kot zaščitna pregrada, ki preprečuje kakršno koli pomembno izmenjavo odpadnih produktov med zarodkom in zunanjim okoljem. Učinkovito shranjevanje in izločanje izločevalnih materialov znotraj jajčne lupine sta ključnega pomena za preživetje razvijajočega se zarodka in uspešno izvalitev.