Kakšne so metode za ocenjevanje redukcijskega sladkorja?

1. Fehlingov test:

- Fehlingova raztopina je sestavljena iz mešanice bakrovega sulfata in kalijevega natrijevega tartrata.

- Ko redukcijski sladkor segrevamo v alkalnem mediju s Fehlingovo raztopino, reducira bakrove ione (Cu2+) v bakrove ione (Cu+).

- Redukcija bakrovih ionov se kaže s tvorbo rdeče-oranžne oborine bakrovega oksida (Cu2O).

- Količina prisotnega reducirajočega sladkorja se določi z merjenjem količine reduciranih bakrovih ionov, ki jih je mogoče kvantificirati kolorimetrično.

2. Benediktov test:

- Benedictova raztopina je podobna Fehlingovi raztopini, vendar vsebuje citratne ione namesto tartratnih ionov.

- Načelo Benedictovega testa je enako kot Fehlingov test, vključuje redukcijo bakrovih ionov v bakrove ione z reducirajočimi sladkorji.

- Redukcija se kaže s spremembo barve iz modre v zeleno, rumeno, oranžno in končno v rdečo oborino bakrovega oksida.

- Količina prisotnega reducirajočega sladkorja se določi z opazovanjem spremembe barve in primerjavo s standardno barvno tabelo.

3. Metoda DNS (3,5-dinitrosalicylic Acid):

- Metoda DNS je kolorimetrični test za reducirajoče sladkorje, ki temelji na reakciji reducirajočih sladkorjev z reagentom 3,5-dinitrosalicilne kisline (DNS).

- Pri segrevanju v kislih pogojih reducirajoči sladkorji zmanjšajo DNS, da nastane obarvan produkt z največjo absorbanco pri 540 nm.

- Intenzivnost nastale barve je sorazmerna s koncentracijo reducirajočih sladkorjev v vzorcu.

- Količina prisotnega reducirajočega sladkorja se kvantificira z merjenjem absorbance raztopine pri 540 nm in primerjavo s standardno krivuljo.

4. Metoda Somogyi-Nelson:

- Somogyi-Nelsonova metoda je še en kolorimetrični test za zmanjšanje sladkorjev.

- Vključuje reakcijo redukcijskih sladkorjev z alkalno raztopino bakrovega sulfata, da nastane kompleks baker-sladkor.

- Ta kompleks nato obdelamo z arsenomolibdatnim reagentom, ki reducira kompleksirane bakrove ione in proizvede modro obarvano raztopino.

- Količina prisotnega reducirajočega sladkorja se določi z merjenjem absorbance modre raztopine pri 520 nm in primerjavo s standardno krivuljo.

5. Tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC):

- HPLC je tehnika ločevanja, ki se lahko uporablja za analizo in kvantifikacijo reducirajočih sladkorjev v kompleksnih mešanicah.

- Ločuje spojine na podlagi njihovih kemijskih lastnosti in interakcij s stacionarno fazo kolone.

- Reducirajoče sladkorje je mogoče zaznati in kvantificirati z uporabo detektorjev lomnega indeksa (RI) ali ultravijolično vidnih (UV-Vis) detektorjev.

- HPLC zagotavlja natančno in občutljivo analizo posameznih reducirajočih sladkorjev v vzorcih.

To je nekaj pogosto uporabljenih metod za oceno reducirajočih sladkorjev. Izbira metode je odvisna od dejavnikov, kot so matrika vzorca, želena raven natančnosti in občutljivosti ter razpoložljivost instrumentov.