Kako nastane prekajena šunka v nasprotju z neprekajeno?

Prekajena in neprekajena šunka sta med proizvodnjo podvržena različnim postopkom. Tukaj so ključne razlike med izdelavo prekajene in neprekajene šunke:

1. Slanica :Prekajena in neprekajena šunka se začneta s postopkom, imenovanim slanjenje. Šunke potopimo v slanico, ki vsebuje vodo, sol, sladkor in druge začimbe. Postopek soljenja izboljša okus in teksturo šunke ter jo tudi pomaga ohraniti.

2. Kajenje :To je glavna razlika med prekajeno in neprekajeno šunko. Prekajena šunka je podvržena postopku dimljenja, neprekajena pa ne. Dimljenje vključuje izpostavljanje šunke dimu, ki izhaja iz gorečih lesnih sekancev ali žagovine, kot so hikori, hrast ali javor. Dim daje šunki značilen okus in aromo po dimu. Postopek prekajevanja prav tako pomaga ohraniti šunko in preprečiti njeno kvarjenje.

3. Kuhanje :Po soljenju in (v primeru prekajene šunke) dimljenju kuhamo prekajeno in neprekajeno šunko. To lahko storite z različnimi metodami, kot so pečenje, vrenje ali praženje. Kuhanje šunke zagotavlja njeno varnost in mehkobo. Neprekajena šunka se običajno skuha takoj po slanici, medtem ko je prekajena šunka pred kuhanjem lahko podvržena dodatni fazi staranja ali sušenja.

4. Pakiranje in skladiščenje :Tako prekajeno kot neprekajeno šunko zapakiramo in pripravimo za skladiščenje. Prekajene šunke imajo lahko dodatno plast zaščitne prevleke, ki pomaga ohraniti njihov okus in kakovost med shranjevanjem. Obe vrsti šunke lahko shranite v hladilniku ali zamrzovalniku, da jima podaljšate rok trajanja.

Če povzamemo, je ključna razlika med prekajeno in neprekajeno šunko v procesu dimljenja in posledičnem dimljenem okusu in aromi, ki ju ima prekajena šunka. Obe vrsti šunke sta podvrženi bistvenim korakom, kot sta soljenje in kuhanje, vendar se lahko glede na regionalne razlike in želje proizvajalca nekoliko razlikujejo glede na specifične metode in sestavine.