Zakaj kuhanje na višjih nadmorskih višinah traja dlje?

Na višjih nadmorskih višinah je vrelišče vode nižje. To pomeni, da porabimo več energije, da voda zavre, posledično pa je tudi kuhanje daljše. Voda na primer na morski gladini vre pri 100 stopinjah Celzija, na nadmorski višini 1000 metrov pa pri 96,8 stopinjah Celzija. Ta razlika se morda zdi majhna, vendar lahko pomembno vpliva na čas kuhanja.

Razlog, zakaj se vrelišče vode z nadmorsko višino niža, je znižanje atmosferskega tlaka. Zračni tlak je teža zraka nad določeno točko in pada z naraščanjem nadmorske višine. To pomeni, da je na višjih nadmorskih višinah nižji zračni tlak, manjši zračni tlak pa pomeni manjši upor proti izhlapevanju vode. Zaradi tega voda na višjih nadmorskih višinah vre pri nižji temperaturi.

Znižanje atmosferskega tlaka vpliva tudi na hitrost kemičnih reakcij. Kemijske reakcije potekajo počasneje na višjih nadmorskih višinah, ker je prisotnih manj molekul plina, ki bi medsebojno reagirale. To pomeni, da reakcije kuhanja, kot je zapečenost mesa, na višjih nadmorskih višinah trajajo dlje.

Poleg znižanja vrelišča in upočasnitve kemičnih reakcij obstajajo tudi drugi dejavniki, ki lahko vplivajo na čas kuhanja na višji nadmorski višini. Na primer, suh zrak na visoki nadmorski višini lahko povzroči, da se hrana hitreje izsuši, nižje temperature pa lahko otežijo ohranjanje tople hrane.

Zaradi vseh teh dejavnikov je treba pri kuhanju na višji nadmorski višini čas kuhanja prilagoditi. Na splošno je priporočljivo dodati 20-30 % časa kuhanja na vsakih 1000 metrov nadmorske višine. Na primer, če recept zahteva, da nekaj kuhate 1 uro na morski gladini, bi morali to kuhati 1 uro in 20 minut na nadmorski višini 1000 metrov.

Pomembno je vedeti, da so to le splošne smernice in da se dejanski čas kuhanja lahko razlikuje glede na določeno hrano, ki jo kuhate, in nadmorsko višino lokacije. Vedno je najbolje, da hrano preizkusite, da se prepričate, ali je pripravljena, preden jo postrežete.