Kako se je Mohamed odzval na božja sporočila?

Življenje preroka Mohameda je bogato s primeri, ko je prejel božanska sporočila od Boga in kako se je nanje odzval. Tu je nekaj ključnih primerov:

1. Prvo razodetje:

Mohamed je bil star 40 let, ko je prejel svoje prvo božje razodetje med meditacijo v jami Hira na obrobju Meke. Naletel je na angela Gabrijela, ki je posredoval Božje sporočilo:»Beri v imenu svojega Gospoda, ki te je ustvaril. Človeka je ustvaril iz krvnega strdka. Beri in tvoj Gospod je najbolj radodaren. S peresom je človeka učil, kar je ni vedel." (Sura Al-Alaq, 96:1-5). Mohamed je bil globoko ganjen in čutil je globok občutek odgovornosti do razodetja.

2. Strah in negotovost:

Po prvem razodetju je Mohamed doživel obdobje dvoma in strahu. Zaupal je svoji ženi Khadijah, ki mu je nudila neomajno podporo in ga spodbujala, naj verjame v svoje izkušnje. Mohamed je nato poiskal vodstvo pri krščanskem menihu Waraqi ibn Nawfalu, ki mu je zagotovil, da resnično prejema sporočila od Boga.

3. Javno pridiganje:

Kljub začetnemu strahu in nasprotovanju, s katerima se je soočal, je Mohamed začel javno pridigati razodetja, ki jih je prejemal od Boga. Svoje ljudi je pozval, naj obsodijo politeizem, čaščenje malikov in družbene krivice ter spodbujajo monoteizem in pravično družbo.

4. Selitev v Medino (hidžra):

Mohamed se je soočil z intenzivnim preganjanjem nevernikov v Meki. V odgovor je svojim privržencem ukazal, naj se preselijo v mesto Medina leta 622 našega štetja (dogodek, znan kot hidžra). Ta selitev je pokazala Mohamedovo zavezanost zaščiti svoje skupnosti in zagotavljanju varnosti njegovih privržencev.

5. Bitka pri Badru:

Leta 624 našega štetja so Mečani napadli Medino. Mohamed je vodil svoje privržence, da so se soočili z njimi v bitki pri Badru, kar je povzročilo pomembno zmago za muslimane. Ta zmaga je okrepila moralo muslimanske skupnosti in služila kot prelomnica v njihovem boju proti nasprotnikom.

6. Pogodba iz Hudaybiyyah:

Leta 628 našega štetja je Mohamed vodil svoje privržence na romanje v Meko, vendar so jim Mečani preprečili vstop v mesto. Po pogajanjih je bila podpisana pogodba med muslimani in Mečani, znana kot pogodba iz Hudaybiyyah. Pogoji pogodbe so bili ugodni za muslimane in so dodatno okrepili njihov položaj.

7. Poslovilno romanje:

Leta 632 našega štetja se je Mohamed podal na poslovilno romanje v Meko, znano kot hadž. Med tem romanjem je imel pridigo, v kateri je orisal načela in rituale islama. Poslovilno romanje se je udeležilo več kot 124.000 muslimanov in je služilo kot model za poznejše obrede hadža.

8. Končno razodetje:

Mohamed je dobil zadnje razodetje v obliki verzov Sure An-Nasr (110) in Sure Al-Fath (48) tik pred smrtjo. Ti verzi so nakazali zmagoslavje in končni uspeh islama.

Mohamed se je vse življenje odzival na Božja sporočila z neomajno predanostjo, stanovitnostjo in predanostjo širjenju sporočila islama. Soočal se je s številnimi izzivi, ovirami in nasprotovanjem, vendar je ostal osredotočen na svoje poslanstvo do konca.