Kako se ribe odzivajo na zvočne in svetlobne dražljaje?

Zvok:

Ribe imajo specializirane senzorične organe, imenovane sistem bočne linije, ki jim omogočajo zaznavanje zvoka in gibanja vode. Sistem bočne linije je sestavljen iz kanalov, napolnjenih s tekočino, in nevromastov, ki so razporejeni vzdolž telesa rib. Zvočni valovi povzročajo tresljaje v vodi, ki jih nevromasti zaznajo in pretvorijo v električne signale, ki se pošljejo v možgane.

Ribe uporabljajo svoj sistem bočne črte za zaznavanje številnih zvokov, vključno s tistimi, ki jih proizvajajo plenilci, plen in druge ribe. Uporabijo lahko tudi sistem bočne črte, da zaznajo spremembe vodnega tlaka in pretoka, kar jim lahko pomaga pri navigaciji v okolju.

Občutljivost sistema bočne črte se razlikuje med vrstami rib. Nekatere ribe, kot je som, imajo zelo občutljiv sistem bočne črte in lahko zaznavajo zvoke pri zelo nizkih frekvencah. Druge ribe, kot je zlata ribica, imajo manj občutljiv sistem bočne črte in lahko zaznavajo samo zvoke pri višjih frekvencah.

Svetloba:

Ribe uporabljajo svoje oči tudi za odziv na svetlobne dražljaje. Ribe imajo različne vizualne prilagoditve, ki jim omogočajo, da vidijo v različnih svetlobnih pogojih. Nekatere ribe, kot so globokomorske ribe, imajo velike oči, ki so prilagojene šibki svetlobi. Druge ribe, kot so ribe, ki živijo na površini, imajo manjše oči, ki so prilagojene močni svetlobi.

Ribe uporabljajo svoj vid, da iščejo hrano, se izogibajo plenilcem in krmarijo po svojem okolju. Svoj vid lahko uporabljajo tudi za komunikacijo z drugimi ribami. Na primer, nekatere vrste rib za medsebojno komunikacijo uporabljajo barvne vzorce in gibe telesa.

Občutljivost ribjega vida se med vrstami razlikuje. Nekatere ribe, kot je tun, imajo odličen vid in lahko vidijo predmete zelo podrobno. Druge ribe, kot je zlata ribica, imajo slab vid in lahko vidijo le predmete v splošnih oblikah.