Kako se kokakola topi?

Koks, ki se običajno nanaša na gorivo, proizvedeno iz premoga, je podvržen več stopnjam transformacije, ko je izpostavljen visokim temperaturam. Proces taljenja koksa vključuje vrsto fizikalnih in kemičnih sprememb. Tukaj je splošen opis, kako se kokakola topi:

1. Dehidracija: Ko se koks segreva, prva stopnja vključuje sproščanje vlage in drugih hlapnih spojin. Ta začetni proces je znan kot dehidracija, kjer molekule vode in drugi plini uhajajo, za seboj pa ostane bolj suha oblika koksa.

2. Mehčanje in plastična faza: Z nadaljnjim povišanjem temperature se začne koks mehčati in prehaja v tako imenovano plastično fazo. V tej fazi se komponente premoga začnejo razgrajevati in koks postane bolj kovljiv. Zmehčan koks je lahko podvržen plastični deformaciji, kar omogoča njegovo oblikovanje ali oblikovanje.

3. Fuzija: Ko temperatura še naprej narašča, koks doseže točko zlivanja, kjer se začne topiti in prehajati v tekoče stanje. To se običajno zgodi pri približno 2500 do 3000 stopinjah Celzija (4532 do 5432 stopinjah Fahrenheita). Staljeni koks ima visoko fluidnost, kar mu omogoča enostavno pretakanje in širjenje.

4. Uplinjanje: Pri izjemno visokih temperaturah se staljeni koks uplinja. Med tem procesom koks reagira s kisikom ali paro, ki je prisotna v okolici, kar povzroči nastanek različnih plinastih produktov. Ta stopnja vodi do sproščanja ogljikovega monoksida, vodika in drugih plinov, za seboj pa ostane trden ostanek, znan kot koksni pepel.

Pomembno je omeniti, da se natančno obnašanje koksa pri taljenju lahko razlikuje glede na njegovo sestavo in posebne pogoje, kot so hitrost segrevanja, tlak in atmosfera, ki je prisotna med postopkom.